Odškodnina za trk z divjadjo
V katerem primeru vam za trk z divjadjo pripada odškodnina?
Ali je podana odškodninska odgovornost države za škodo?
Po nekaterih ocenah naj bi na slovenskih cestah dnevno v povprečju prihajalo do približno 20 trkov z divjadjo (srnjad, jelenjad, divji prašiči in celo medvedi). Ob tem voznikom praviloma nastaja nezanemarljiva materialna škoda na vozilih, prav lahko pa se zgodi tudi, da se potniki v vozilu ob trku telesno poškodujejo. Če ste imeli v trenutku trka za vozilo sklenjeno kasko zavarovanje, ki krije škodo, povzročeno s strani divjadi, vam je zavarovalnica dolžna (delno ali v celoti) kriti škodo na vozilu, zmanjšano za odbitno franšizo.
V primeru, da ste utrpeli telesne poškodbe, lahko zoper odgovorno osebo za povrnitev celotne škode vložite odškodninski zahtevek.
Odgovornost za škodo, ki jo na premikajočih vozilih povzroči divjad, ureja Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v svojem 54. členu. Slednji v četrtem odstavku določa, da za škodo, ki nastane na nelovnih površinah (kamor spada tudi javna cesta), odgovarja upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi, sicer pa Republika Slovenija. Nadalje sedmi odstavek omenjenega člena govori o porazdelitvi odgovornosti za določeno škodo med upravljavcem lovišča in voznikom premikajočega se vozila. Glede na navedeno je mogoče odškodninski zahtevek za škodo, ki jo ob trku povzroči divjad, vložiti proti upravljavcu lovišča oziroma upravljavcu javne ceste. Prvi bo odgovarjal, če ne bo izvajal določenih ukrepov za preprečevanje nastanka škode in obveščal upravljavca javne ceste o stalnih prehodih divjadi čez cesto, drugi pa, če kljub predpisani količini prehodov divjadi čez posamičen odsek ceste in obvestila o tem upravljavca lovišča ne bo postavil ustreznega prometnega znaka oziroma na drug primeren način poskrbel za preprečitev prehoda divjadi čez cesto.
Po že omenjenem četrtem odstavku ZDLov-1 naj bi za škodo, ki jo na nelovnih površinah povzroči divjad, subsidiarno odgovarjala Republika Slovenija. Določbo so sodišča sprva razlagala na način, da država za vso škodo odgovarja, če krivde zanjo ni mogoče pripisati nikomur drugemu, vendar je Vrhovno sodišče s sodbo iz leta 2018 odgovornost države omejilo le na premoženjsko škodo, ki nastane neposredno nelovnim površinam iz 10. člena ZDLov-1 (šole, ograjeni vrtovi, industrijski objekti, javne ceste itd.). Država torej po novejši sodni praksi iz leta 2018 v nobenem primeru ne odgovarja za škodo, ki jo divjad povzroči na vozilu.
trk z divjadjo, trk z divjadjo, trk z divjadjo, trk z divjadjo, trk z divjadjo,