Ničnost kreditov v švicarskih frankih

Ničnost kredita v švicarskih frankih je vprašanje, s katerim se je vrhovno sodišče že večkrat ukvarjalo, vendar pa predstavlja nedavno izdana sodba II Ips 54/2023 prelomnico, saj je vrhovno sodišče v njej natančneje opredelilo in s tem razširilo pojasnilo dolžnost, ki jo morajo banke izpolnjevati v razmerju do kreditojemalcev.

Namen potrošniškega varstva je vzpostaviti dejansko ravnotežje med pogodbenimi strankami, pri čemer ima osrednji pomen ravno pojasnilna dolžnost finančne institucije kot močnejše stranke v razmerju do potrošnika oziroma kreditojemalca kot šibkejše stranke. Obseg in intenzivnost zahtevane pojasnilne dolžnosti sta v osnovi opredeljena v evropski zakonodaji ter podrobneje razčlenjena v sodni praksi Sodišča Evropske Unije, v zadnji sodbi vrhovnega sodišča pa so bila merila prvič v celoti neposredno uporabljena tudi v slovenskem pravu.

Po dosedanji slovenski sodni praksi je nesporno veljalo, da mora biti kreditojemalec kot potrošnik s stranki banke poučen o možnosti sprememb valutnega tečaja. Vendar pa je bila pogoju ustreznosti dodana dodatna zahteva; ni namreč dovolj zgolj zavedanje potrošnika, da valutno tveganje obstaja, temveč mu je potrebno na jasen in razumljiv pojasniti, da se tečaj, zlasti v dolgoročnih, več desetletja trajajočih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni ter da ima to lahko nezanemarljive negativne posledice. V praksi to predvsem pomeni, da bi moral biti kreditojemalec denimo z grafom ali tabelo, ki prikazuje daljše časovne obdobje ali velika valutna nihanja, seznanjen z možnostjo velikega znižanja vrednosti valute v obdobju kriz in podobno. Presoja izpolnjenosti dodatnega kriterija je odvisna od konkretnih okoliščin primera, jasno pa je, da je vrhovno sodišče z nedavno sodbo odločno stopilo na pot evropskega prava, ki varstvu potrošnikov daje znaten pomen ter je kreditodajalce temu ustrezno dodatno zaščitilo pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji.

V primeru, da pojasnilna dolžnost banke ni bila ustrezno opravljena, je pogodben pogoj nepošten in kot tak ničen, kar ima za posledico, da obveznost kreditodajalca po plačilu presežnih obveznosti ne obstoji oziroma mora banka vrniti presežna plačila. Presoja, ali je kredit v šicarskih frankih ničen, je torej dokaj zapletena in odvisna od vsakega posameznega primera, vsekakor pa so pričela sodišča vedno bolj prepoznavati in sankcionirati nepoštene poslovne prakse bank pri sklepanju kreditnih pogodb.