Odškodninska odgovornost delodajalca je lahko:

• Objektivna – po načelu domnevne vzročnosti oz. odgovornosti ne glede na krivdo. O objektivni odgovornosti govorimo takrat, kadar je nekdo imetnik nevarne stvari (npr. stroja, krožne žage ipd., kar je v praksi običajno delodajalec delavca), iz katere izhaja povečana nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera. Prav tako govorimo o objektivni odgovornosti, kadar nekdo opravlja nevarno dejavnost, iz katere izhaja povečana nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera (npr. delo policista v določenih okoliščinah in je tako odgovoren za njegovo poškodbo pri delu njegov delodajalec Ministrstvo za notranje zadeve). Za objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari ali dejavnosti se krivda domneva in na delodajalcu je dokazno breme, da ni odgovoren (dokazati mora, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki ga ni mogel pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti (višja sila) ali da dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti) ali da je le delno odgovoren (če je oškodovanec soprispeval k nastanku škode).

• Krivdna  – v odškodninskem pravu velja krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da se krivda domneva (vendar le pri navadni malomarnosti, hudo malomarnost pa je treba dokazovati). Tako mora tisti, ki je vložil odškodninski zahtevek in zahteva odškodnino, dokazati tri elemente odškodninskega delikta, in sicer nedopustno ravnanje, škodo in vzročno zvezo med njima. Tisti, ki pa se trudi dokazovati, da vam ne pripada odškodnina, se mora razbremeniti odgovornosti in torej dokazati, da ni kriv za nastanek škode.

• Poostrena krivdna odgovornost – je odgovornost za drugega (npr. delodajalec za svojega delavca), kjer se ravno tako uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če delavec povzroči komu škodo pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja zanj delodajalec, ki bo izplačal odškodnino oškodovancu.

Bistvena razlika med objektivno in krivdno odgovornostjo je v tem, da se pri objektivni odgovornosti odgovorna oseba težje razbremeni odgovornosti kot pri krivdni odgovornosti, saj ne more trditi, da je ravnal dovolj skrbno (kar lahko pri krivdni odgovornosti). Torej, razlogi za razbremenitev odgovornosti so lahko le višja sila, ravnanje oškodovanca in ravnanje tretje osebe. Druga razlika je v tem, da mora oškodovanec dokazati le obstoj nevarne stvari ali nevarne dejavnosti in škodo. Vzročna zveza se domneva (ni potrebno dokazovati nedopustnega ravnanja).

Praktični primeri krivdne odgovornosti:

• če delodajalec ni zagotovil primernih delovnih sredstev (npr. napaka na stroju),

• če delodajalec ni zagotovil zaščitnih sredstev za delo (nedelovanje senzorja, neustrezna lestev, ni bilo zaščite na žagi, ni bilo na razpolago dvigala, viličarja ipd.),

• ker je za vašo poškodbo odgovoren vaš sodelavec, ki je zaposlen pri istem delodajalcu in vam je povzročil telesno poškodbo (npr. spustil težek material, ki sta ga prenašala ipd.),

• delodajalec vas ni seznanil z varnim načinom dela (niste opravili izpita iz varnosti pri delu),

• ste bili preobremenjeni z normo in ste se poškodovali zaradi hitenja ali ker ste bili preutrujeni (delodajalec vam ni zagotovil počitka).

Iz podobnih razlogov je lahko odgovoren tudi naročnik, izvajalec ali podizvajalec vašega delodajalca, kar je odvisno od okoliščin konkretnega primera (medsebojnih pogodb, organizacije dela ipd.).