Zakaj delodajalci skušajo pogosto krivdo zvaliti na poškodovanega delavca, kadar se mu pripeti poškodba pri delu?

Tako ravnajo iz razloga, ker niso imeli sklenjenega zavarovanja za civilno ali delodajalčevo odgovornost ali iz razloga, ker se upravičeno bojijo, da bo zoper njih ZZZS ali ZPIZ vložil regresni zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja ali izplačano pokojnino oškodovanca.

Delodajalci, ki so imeli sklenjeno ustrezno zavarovanje (civilne ali delodajalčeve odgovornosti) za primer, če se delavcu pripeti poškodba pri delu ali če delavec povzroči škodo tretji osebi, se s tem zavarovanjem rešijo plačila odškodninskega zahtevka (odškodnine) zaposlenemu ali tretji osebi, ki ji zaposleni povzroči škodo, saj obveznost prevalijo na zavarovalnico. Kljub temu pa lahko javna zavoda ZZZS ali ZPIZ vložita odškodninski zahtevek (regres), s katerim zahtevata povračilo stroškov zdravljenja poškodovanega. Podlaga za uspešen zahtevek javnega zavoda je enaka kot za pridobitev odškodnine poškodovanemu od zavarovalnice, torej odgovornost delodajalca. Posledično morajo delodajalci vračati izplačila nadomestil plače, ki jih je poškodovani prejemal od ZZZS in stroške zdravstvenih storitev (pregledi, operacije, zdravila ipd.). Kadar pa je nekdo poškodovan v takšni meri, da je invalidsko upokojen, lahko ZPIZ uveljavlja od delodajalca nazaj izplačane zneske pokojnin. Iz prakse lahko zatrdimo, da lahko le stroški zdravljenja in nadomestila plač poškodovanega znašajo več kot 200.000,00 EUR in jih nato ZZZS zahteva nazaj od delodajalca. V kolikor pa je poškodovanemu bila priznana invalidska pokojnina zaradi istega škodnega dogodka, pa tudi ZPIZ vloži svoj odškodninski zahtevek zoper delodajalca na vračilo izplačane pokojnine. 

Regresni zahtevek ZZZS in ZPIZ vlagata na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jima daje to pravico za primere, ko delodajalec povzroči škodo delavcu ali delavec (za katerega odgovarja delodajalec) povzroči škodo tretji osebi iz malomarnosti ali naklepno. V naši odvetniški družbi smo prepričani, da je ta zakonska določba prestroga do delodajalcev, saj omogoča javnemu zavodu, da vloži odškodninski zahtevek že zaradi majhne malomarnosti delodajalca, ki pa je, ob ohlapni zakonski določbi in podzakonskih predpisih za zagotovitev varnega delovnega okolja za zaposlene, zagotovo ni težko najti. Odškodnina bi tako ZZZS ali ZPIZ pripadla že, če npr. delavec ni uporabljal čelade in se je zaradi tega poškodoval! Pravilno bi bilo, da delodajalec odgovarja le za veliko malomarnost ali za naklepno povzročeno škodo, vendar je vloženo pobudo Državnega sveta za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona Ustavno sodišče zavrnilo.

Delodajalci lahko uveljavljajo soodgovornost delavca za nastanek škodnega dogodka in za ugotovljen odstotek soodgovornosti znižajo regresni zahtevek ZZZS ali ZPIZ.

Ob tako ohlapni zakonski ureditvi bi bilo smiselno, da zavarovalnice ponudijo zavarovalni produkt, ki bi kril regresni zahtevek ZZZS ali ZPIZ. V času pisanja tega bloga takšno zavarovanje nudi ena zavarovalnica na slovenskem trgu. Obstaja rešitev s sklenitvijo druge vrste zavarovanja, s čimer delodajalec posredno pokrije strošek, ki bi mu nastal, če bi moral plačati odškodnino ZZZS ali ZPIZ.

V primeru, da potrebujete svetovanje izkušenega odvetnika za odškodninsko in zavarovalno pravo o tem, kakšno zavarovanje je potrebno skleniti, da vam morebitni uspešni regresni zahtevek ZZZS in ZPIZ ne bo predstavljal bremena in o tem, kako se uspešno uprete takšnim regresnim zahtevkom, če zavarovanja nimate, nas kontaktirajte, da vas usmerimo, da boste pripravljeni ob morebitnem regresnem zahtevku ZZZS ali ZPIZ.