Odškodninski zahtevek
Če ste utrpeli škodo, za katero odgovarja nekdo drug, vam pripada odškodnina.
Škoda se lahko kaže v zmanjšanju premoženja, preprečitvi povečanja premoženja in v nematerialnih oblikah kot so:
- telesne bolečine
- duševne bolečine
- strah
- okrnitev ugleda pravne osebe
Za pridobitev odškodnine je potrebno zoper odgovorno osebo ali zavarovalnico, pri kateri je imela odgovorna oseba zavarovano svojo odgovornost (npr. zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zavarovanje civilne ali poklicne odgovornosti delodajalca ali pripadnika drugega poklica, zavarovanje odgovornosti zasebnika itd.), vložiti odškodninski zahtevek.
Za odškodninski zahtevek morate imeti dokaze, da je tretji dejansko povzročitelj škode in da se je škodni dogodek res zgodil na zatrjevani način. Dokazno breme za večino predpostavk odškodninske odgovornosti je namreč na oškodovancu. Dodatno je mogoče pričakovati upiranje povzročitelja škode v smislu, da on ni kriv za škodo, ki vam je nastala, da ste za škodo sami krivi, da škoda sploh ni nastala ali da se ni zgodila na zatrjevani način. Zato je pomembno, da takoj zavarujete dokaze, predvsem pri poškodbah na javnih površinah in kadar se vam zgodi poškodba pri delu.
Kadar je odškodninski zahtevek naslovljen na povzročitelja škode, se začne postopek za mirno rešitev spora. Načeloma velja, da se je na podlagi vloženega odškodninskega zahtevka z odgovorno osebo ali zavarovalnico smiselno poravnati in tako doseči sporazum brez vložitve tožbe. Višina odškodnine, dogovorjena v poravnavi, je kompromis in je nekoliko nižja od tiste, ki bi jo prejeli na sodišču, vendar prejmete odškodnino bistveno prej in vam ni potrebno zalagati pogosto zajetnih pravdnih stroškov postopka. Vendar pa niso redki primeri, ko s povzročiteljem škode ali zavarovalnico ni mogoča poravnava (bodisi, ker ponujena odškodnina za prometno nesrečo ali odškodnina za poškodbo pri delu ni dovolj visoka ali ker tretji noče priznati odgovornosti za nastalo škodo) in v takih primerih je potrebna odškodninska tožba.