Ali vam pripada odškodnina za poškodbo pri delu v tujini, če je delovno nesrečo povzročila tuja družba? Slovenski delavci so pogosto napoteni na delo v Nemčijo, Avstrijo in druge države, kjer delo opravljajo z delovnimi sredstvi tujih družb. Ko pride do poškodbe pri delu, se pogosto pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za nastalo škodo – slovenski delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, ali tuja družba, ki je organizirala delo in zagotovila delovna sredstva. Pomembno stališče glede odškodninske odgovornosti slovenskega delodajalca za poškodbo pri delu v tujini je sprejelo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024.

redstavljajmo si primer delavca, zaposlenega pri slovenskem delodajalcu, ki je bil napoten na delo v Nemčijo. Delo je opravljal v prostorih nemške družbe, ki je organizirala delovni proces in zagotavljala delovna sredstva. Med opravljanjem delovnih nalog so mu zaposleni pri nemški družbi izročili neustrezno oziroma tehnično neizpravno lestev. Ko se je delavec povzpel nanjo, je lestev zdrsnila, delavec pa je padel z višine in utrpel telesne poškodbe. Slovenski delodajalec bi lahko zatrjeval, da za poškodbo pri delu ni odgovoren, saj ni bil prisoten na delovišču, ni zagotovil lestve in ni neposredno nadziral delovnega procesa. Po njegovem stališču naj bi bila za delovno nesrečo odgovorna izključno nemška družba, ki je delavcu izročila neustrezno delovno sredstvo. Vendar zgolj takšno sklicevanje na odgovornost tuje družbe slovenskega delodajalca ne razbremeni odškodninske odgovornosti.

Odločba Ustavnega sodišča – slovenski delodajalec se ne more izogniti odgovornosti zgolj zaradi dela v tujini

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-1514/22 poudarilo, da ima delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, obveznost zagotavljanja varnega in zdravega dela tudi v primeru napotitve delavca na delo v tujino. Dejstvo, da slovenski delodajalec ni neposredno organiziral dela, ni bil prisoten na tujem delovišču in ni zagotavljal delovnih sredstev, samo po sebi ne pomeni, da je razbremenjen odgovornosti za poškodbo pri delu. Ustavno sodišče je takšno razlago povezalo s 66. členom Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja zakonsko varstvo dela in zahteva ustrezno varstvo delavcev pri opravljanju dela.

Posebej pomembno je stališče, da obveznosti zagotavljanja varnega dela ni mogoče v celoti prenesti na drugo družbo zgolj zato, ker ta dejansko organizira delo na delovišču. To pomeni, da je lahko slovenski delodajalec odškodninsko odgovoren za poškodbo pri delu v tujini tudi takrat, ko je nevarne delovne pogoje ali neustrezna delovna sredstva zagotovila tuja družba. Navedena odločba sicer ne pomeni, da slovenski delodajalec avtomatično odgovarja za vsako poškodbo pri delu v tujini. V konkretnem primeru je treba presoditi okoliščine nastanka nezgode in zakonske predpostavke odškodninske odgovornosti.

Če je poškodba pri delu nastala zaradi neustreznih delovnih sredstev, pomanjkljivih varnostnih ukrepov ali nepravilne organizacije dela, lahko glede na okoliščine primera obstaja odškodninska odgovornost več oseb. V primeru padca iz neustrezne lestve je lahko odgovorna nemška družba, ki je delavcu zagotovila nevarno delovno sredstvo, hkrati pa je treba presojati tudi odgovornost slovenskega delodajalca, pri katerem je bil delavec zaposlen. Ustavno sodišče je izrecno poudarilo, da odgovornost formalnega delodajalca ne izključuje odgovornosti dejanskega delodajalca. Prav tako ima lahko slovenski delodajalec možnost uveljavljanja regresnega zahtevka zoper drugo odgovorno osebo. Za poškodovanega delavca je pomembno predvsem to, da mu odškodninskega zahtevka zoper slovenskega delodajalca ni mogoče zavrniti zgolj z obrazložitvijo, da je delovno nesrečo povzročila tuja družba.

Če so izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost, lahko poškodovani delavec zahteva odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, prestani strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter povračilo premoženjske škode. Premoženjska škoda lahko vključuje izgubo zaslužka, stroške zdravljenja, prevozov in tuje pomoči, v primeru trajnih posledic pa lahko pride v poštev tudi odškodninska renta.

Višina odškodnine za poškodbo pri delu je odvisna predvsem od teže telesnih poškodb, trajanja zdravljenja, morebitnih trajnih posledic in drugih okoliščin posameznega primera. Pri poškodbah v tujini je treba dodatno preveriti tudi, katero materialno pravo se uporablja za presojo odškodninskega zahtevka.

Če ste utrpeli poškodbo pri delu v Nemčiji, Avstriji ali drugi tuji državi, je pomembno, da pravočasno zavarujete dokaze o nastanku delovne nesreče, zlasti podatke o pričah, fotografije kraja nezgode, podatke o neustreznih delovnih sredstvih ter zdravstveno dokumentacijo. Odškodninski zahtevek je mogoče ob izpolnjenih pogojih nasloviti na odgovornega delodajalca oziroma njegovo zavarovalnico, če ima ta sklenjeno ustrezno zavarovanje odgovornosti. V Odvetniški družbi Prostran se ukvarjamo specializirano z uveljavljanjem odškodnin zaradi poškodb pri delu, tudi kadar se delovna nesreča zgodi v tujini. Če ste utrpeli poškodbo pri delu v tujini in vam slovenski delodajalec ali njegova zavarovalnica zavrača izplačilo odškodnine z obrazložitvijo, da je za nezgodo odgovorna tuja družba, je smiselno preveriti možnosti za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka.